Zdravje

Imam težavo, ki se mi pojavlja zadnje čase. Med 6 in 7 me zaskeli, ko pride...

Prevelika zaskrbljenost vas lahko uniči

9.8.2017
Če vedno pričakujete vse najslabše in vas skrbijo še tako običajne vsakodnevne zadeve, vas lahko tak strah popolnoma ohromi in preraste v generalizirano anksiozno motnjo.

Generalizirana anksiozna motnja je definirana kot prekomeren strah in tesnoba, ki se pojavlja večino dni v obdobju šestih mesecev in ni omejena na kako posebno dejavnost ali okoliščino.

Prizadeta oseba težko nadzoruje svojo zaskrbljenost zaradi čisto vsakdanjih stvari, ki jih vidi kot velike težave, strah pa posledično obvladuje njeno vsakodnevno življenje. Pogosto gre za stvari, ki jim ljudje običajno posvečamo le malo pozornosti: kaj jesti in kaj ne jesti, kaj kuhati in kako plačati račune, so otroci umiti in pravočasno v postelji, ...

 

Motnjo povezujemo z vsaj tremi izmed naštetih simptomov:

  • nemir ali občutek nemoči ali občutek, da smo na robu
  • pogosta izčrpanost
  • težave s koncentracijo ali občutek praznine v glavi
  • razdražljivost
  • napetost mišic
  • motnje spanja

 

Strah, zaskrbljenost ali telesni simptomi povzročajo klinično pomembno stisko ali zmanjšano dejavnost na socialnem, poklicnem in drugih pomembnih področjih.

 

Ljudje postanejo prestrašeni in zaskrbljeni, ko se spopadajo z različnimi težavami. Ko imajo npr. predstavitev na sestanku, ko poskušajo ujeti postavljen rok ali zamenjajo službo. In to je normalna reakcija na vsakodnevno življenje. Strah postane problematičen, ko vpliva na naše vsakodnevno življenje; ko vas skrbi za čisto vsako stvar in ko se stanje slabša ter postaja trajno. Ko zaskrbljenosti ne moremo več nadzorovati do te mere, da ne morete več v službo ali šolo, ne morete spati ali jesti, težava postane duševna motnja. Postane tudi telesna zdravstvena težava, saj strah pogosto povzroči tudi telesne simptome kot so glavobol, razbijanje srca, kratka sapa, bolečine v želodcu, tresenje, hitra utrujenost in slaba koncentracija.

Ženske so kar dvakrat bolj ogrožene kot moški. Ostali dejavniki tveganja so še pojavnost tesnobe ali depresije v družini, pogosta izpostavljenost stresu in karakterne poteze (tih, plašen in črnogled).

Generalizirana anksiozna motnja se pogosteje pojavlja pri ljudeh starejših od 65 let, ko se navadno začnejo pojavljati tudi telesne bolezni, finančne težave in osamljenost, saj se pogosto odselijo še otroci. To je pogosto tudi obdobje, ko pričnemo razmišljati o minljivosti.

Pogosto imajo osebe z generalizirano anksiozno motnjo še druge duševne težave, kot so panična motnja, socialna fobija, ena izmed drugih fobij in depresija. Ko občutek straho vpliva na vaše vsakodnevno življenje, je čas da poiščete strokovno pomoč.

Obstajajo tri okoliščine ko bi pacient moral poiskati profesionalno pomoč:

  • ko je strahu preveč in vpliva na dnevne aktivnosti
  • ko posežemo po nezdravih sredstvih za premagovanje težav (npr. alkohol, droge, kompulzivno prenajedanje)
  • ko se počutimo depresivno, brezupno in imamo samomorilne misli

 

Anksiozno motnjo mora zdraviti strokovnjak za duševne bolezni. Ljudje navadno svetujejo pozitivno razmišljanje, vendar to ne zadošča pri ljudeh, pri katerih je strah prešel v bolezen. Isto velja za motivacijske govore. Ti lahko stanje še poslabšajo, ko se prizadeti po prejetih nasvetih ne počuti nič boljše.

 

Zdravila in psihoterapija

Generalizirana anksiozna motnja je ozdravljiva. Ko je bolezen obvladana z ustrezno terapijo, lahko pacient živi in funkcionira čistno normalno, kot pri večini drugih duševnih motnjah.

Zdravljenje predstavlja kombinacija zdravil in kognitivne vedenjske terapije. Pacientu predpišejo zdravila kadar je stanje res hudo, npr. povezano z depresijo, in kadar so prisotni znaki samomorilnosti. Generalizirano anksiozno motnjo zdravimo z antidepresivi, tudi kadar niso prisotni znaki depresije. Ta zdravila so ob pravilni uporabi na splošno varna, saj uravnavajo delovanje živcev in posebnih kemikalij v možganih (neurotransmitorji). Ne smemo je pa zdraviti samo s pomirjevali in uspavali, saj lahko od njih postanemo odvisni.

 

Duševne bolezni so "prave" bolezni, saj lahko spremembe v možganih vplivajo na naše telo. Vplivajo predvsem na posebni del možganov, limbični sistem, ki med drugim skrbi tudi za čustvene reakcije. Možgani imajo vpliv na izločanje hormonov in delovanje živcev po vsem telesu, kar lahko povzroči pojav različnih telesnih simptomov in bolezni.

 

S kognitivno vedenjsko terapijo se pacienti naučijo spreminjati svoj nekoristni način razmišljanja. Namesto neskončne zaskrbljenosti jih preusmerijo v reševanje problemov in praktične ukrepe po temeljitem razmisleku. Naučijo jih tudi tehnik sproščanja, kot so sproščanje mišic, globoko dihanje in uporabo prijetnih misli za umiritev telesa in duha.

Ljudje z anksiozno motnjo imajo določene miselne vzorce ali miselne napake, ki jih delajo psihično bolj občutljive. Predvsem so bolj nagnjeni k temu, da vidijo sebe, druge in ves svet bolj ogrožen kot v resnici je.

Da bi spremenili svoje miselne vzorce, je priporočljivo, da so pacienti pozorni na svoje misli in si jih tudi zapisujejo. Zavedati se morajo kako njihove (katastrofalne) misli medsebojno vplivajo na čustva (strah), telesne občutke (razbijanje srca) in vedenje (izogibanje izzivom). Potem se naučijo še različnih metod spreminjanja svojih misli v bolj zdrave.

 

Če pacient prične z jemanjem antidepresivov, jih mora jemati vsaj pol do enega leta. V tem času lahko osvojijo kognitivne in vedenjske strategije, ki jim pomogajo pri spopadanju s strahom in izzivi v življenju.

 

Z generalizirano anksiozno motnjo se lahko spopademo tudi s spremembo življenjskega stila, npr. z vadbo qi gong-a, joge in meditacije. Te aktivnosti bodo pomagale pri sproščanju endorfinov v možganih, ki pomagajo pri uravnavanju razpoloženja in sproščanju.