Pravo

Na ZPIZ sem vložila vlogo za izračun pokojnine in datum upokojitve. Prejela...

Kako naj se znebimo izbirčnosti?

28.8.2017  |  (693 dni)

14-letna hčerka je zelo izbirčna. Komaj še najdem jedi, ki jih lahko kuham. Ko je bila mlajša, sem poskušala vse, da bi ji približala nove okuse: s prigovarjanjem, z igro, na koncu celo s siljenjem. Nič ni pomagalo. Zgodi se celo, da noče jesti jedi, ki ji je bila še včeraj všeč. Ima kdo kakšno idejo kaj naj še poskusim?

ODGOVORI

Maja, gimnazijka
20 let

Če gre za določene sestavine jedi, ki ji niso všeč, ji lahko poskusiš predstaviti novo jed, brez da omenjaš te sestavine (npr. razna zelenjava ipd.). Takšno metodo uporablja moja prijateljica, ki sama prizna, da bo pojedla zelenjavno juho le, če ji zelenjavo v njej tako spasirajo oz. skrijejo, da je sama ne prepozna, in da ji nihče ne pove kaj je v njej. Tako zaužije vse vrste zelenjave (ki je sicer nikoli ne bi), brez da bi imela odpor do celotne jedi. Na podoben način smo tudi mojo mlajšo sestro prepričali, da poskusi zajčje meso. Le prepričali smo jo, da je na krožniku kos piščanca in ne zajca. Ko je ugotovila, da okus ni slab, smo ji razkrili, kaj dejansko je.

Karmen, samostojna podjetnica
48 let

14 let je že kar pozno za kaj spremeniti na tem področju. Mi smo se pri nekoliko nižji starosti posluževali kombinacije izobraževanja in strašenja. Za posamezno vrsto hrane smo hčerki razložili njeno zdravilno učinkovanje in posledice njenega pomanjkanja v vsakdanji prehrani. Tako npr. brokoli in zelena zelenjava delujeta proti raku, ki v otroški glavi velja za nekaj najhujšega kar se ti lahko zgodi na področju zdravja. Tako si hčerka že nekaj let kar sama k mesnim jedem doda kuhan brokoli in korenček, praktično ob vsakem kosilu pa je še solato, česar si prej niti v sanjah nismo mogli predstavljati. Začela je z lepimi cvetki motovilca, ko pa tega ni bilo na voljo, je poskusila še kristalko. Zadovoljili smo se s tem, da je solata samo oprana, brez vseh dodatkov. Tudi ostala zelenjava je brez vsega, meso brez omake, ... Mi smo spoznali, da se moramo zadovoljiti z malimi dosežki, včasih samo s pol jedi. Npr. mi jemo polnjeno papriko s pirejem, ona pa mesne kroglice s kuhanim krompirjem, brez omake; mi lazanjo, ona pa špagete po bolonjsko ... Praktično ni dodatnega dela, za njo pa je nov okus, ki ga je sprejela. Tudi pravi čas je pomemben. Brokoli in motovilec je npr. pričela jesti po tem, ko je znanec resno zbolel, in smo ji razložili, da verjetno ne bi bilo tako hudo, če bi v svojo prehrano vključil tudi prej omenjeno zelenjavo. Je pa vsak otrok drugačen in je velikokrat potrebno ubrati malo bolj prefinjene in ne tako direktne metode za dosego cilja. In naj ne bo vsak obrok začinjen s prepirom na temo izbirčnosti. In tako velik otrok lahko že pomaga pri kuhi. Npr. ko so v šoli pri gospodinjstvu delali krompirjeve svaljke, so bili pri nas za večerjo ves teden. Naredila in večino tudi pojedla je seveda hčerka. Ne bi verjela, če ne bi videla! Zato kar korajžno in počasi! Veliko uspeha vam želim in dober tek!

Matjaž, programer
47 let

Tak problem sem imel tudi sam. Skoraj nobena moja ideja ni padla na plodna tla, hči ni hotela niti poskusiti. Bolj ko boš silila, manj uspeha bo. Ko sama ješ, poskusi ponujati nove stvari, kar tako mimogrede (da ne govoriš hčerki direktno), recimo:


- Ta solata je pa tako dobra in hrustljava!

- Mmmm ta juha danes je pa ravno prav slana!

- O, kako dobra rdeča pesa, a jo še imamo kaj?


Ne vem če ti bo pomagalo, nam včasih je, vedno pa ne. Če sploh ne bo uspeha pa poskusi z novimi idejami.